Koristno

Emisije iz kurilnih naprav so vir zdravju škodljivega onesnaženja zraka s PM10

Vir: http://www.mkgp.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/6802/

Ljubljana, 7. 10. 2013 – V času kurilne sezone se v Sloveniji pogosto srečujemo s preseganji mejnih vrednosti PM10 v zunanjem zraku, ki jih je zaradi zaščite zdravja ljudi določila EU. Trdni delci, manjši od 10 mikronov, so eno od onesnaževal, ki ogrožajo zdravje ljudi, saj vstopajo v občutljive dele dihal.

Do preseganj dnevne mejne koncentracije delcev PM10 prihaja izključno v zimskem obdobju leta. Vzrok za povišane koncentracije delcev so poleg emisij iz prometa in industrije predvsem emisije iz individualnih kurišč, svoje pa prispeva tudi meteorologija. V zimskem času prevladujejo v Sloveniji šibki vetrovi in stabilna atmosfera, kar ustvarja zelo neugodne razmere za razredčevanje emisij v zunanjem zraku.

Tanja Bolte je povedala, da evropska zakonodaja nalaga državam članicam, da sprejmejo načrte za zniževanje koncentracij PM10 za območja, kjer so prekoračene dnevne mejne vrednosti ravni PM10 v zunanjem zraku. V njih so opredeljeni ukrepi, s katerimi je mogoče na tem območju zagotoviti skladnost z mejnimi vrednostmi iz Uredbe o kakovosti zunanjega zraka. Slovenija bo te načrte za Celje, Novo mesto, Mursko Soboto, Kranj, Ljubljano, Maribor in Zasavje zaključila do konca letošnjega leta.

Pri pripravi načrtov in njegovem uresničevanju so določene prioritete glede na vire emisij in ukrepe, ki bodo čim več prispevali k boljšemu zraku, in sicer:

  • toplotna izolacija stavb,
  • širitev daljinskega ogrevanja ter povečanje odvzema iz sistema,
  • prehod na trajnostno mobilnost,
  • izboljšanje mestnega potniškega prometa,
  • uvajanje vozil z motorji z manjšimi emisijami, motorji na stisnjen zemeljski plin in električnih vozil zlasti komunalnih vozil in vozil javnih gospodarskih služb ter koncesionarjev.

Nacionalna sredstva za sofinanciranje programov ukrepov nameravamo zagotoviti v programih Evropske kohezijske politike 2014-2020 in iz naslova Podnebnega sklada RS. Pri tem bo potrebno upoštevati javnofinančno situacijo, pravila Evropske kohezijske politike in sodelovanje lokalnih skupnosti pri pripravi in izvedbi Odloka in programa ukrepov. Ukrepi bodo sofinancirani v občinah, kjer bodo sprejeti Odloki o načrtih za kakovost zraka in programi ukrepov.

Mag. Vito Lojk je spomnil na pomen pregledovanja in čiščenja malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav, odstranjevanja katranskih oblog in izvedbe protikorozijske zaščite, pregledovanje in čiščenje zračnikov ter izvajanje meritev obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak iz malih kurilnih naprav. Gre za storitve, ki jih opravljajo dimnikarji. Na večini malih kurilnih napravah je potrebno opraviti te storitve vsaj enkrat letno, pri kurilnih napravah na trdno gorivo pa potrebno pogostejše čistiti:

  • kurilne naprave na tekoča in plinasta goriva do 50 kW, ki redno obratujejo, je potrebno čistiti 1x v kurilni sezoni.
  • male kurilne naprave na biomaso z manj kot 20 % toplotnimi izgubami z dimnimi plini je potrebno čistiti 2x v kurilni sezoni
  • kurilne naprave na trdna goriva do 50 kW, ki imajo več kot 20 % toplotnih izgub z dimnimi plini in redno obratujejo, je potrebno v primorskih občinah očistiti 3x, v vseh ostalih delih Slovenije pa 4x v presledkih najmanj dveh mesecev.

Strošek opravljenih dimnikarskih storitev je odvisen od vrste goriva in znaša od 19,5 EUR za enostavne kurilne naprave, do 45 EUR z DDV za centralne kurilne naprave z vključenimi vsemi predpisanimi storitvami: pregledom, čiščenjem in meritvami.

Vito Lojk je omenil tudi vzpostavitev državne evidence malih kurilnih naprav in storitev, opravljenih na teh napravah, iz katere bomo dobili tudi podatke za načrtovanje ukrepov za zmanjšanje emisij iz kurilnih naprav.

Opozoril pa je tudi na skrajno previdnost pri zamenjavi gorilnikov na obstoječih kurilnih napravah s peletnimi gorilniki. Administrativni nadzor peletnih gorilnikov so letos poleti opravili tudi na tržnem inšpektoratu. Rezultati niso vzpodbudni, si jih pa lahko ogledate na njihovi spletni strani. Tovrstne zamenjave lahko še dodatno prispevajo k onesnaženju okolja tudi s škodljivimi emisijami prahu – predvsem zaradi kvalitete goriva, o čemer je med drugim spregovorila dr. Nike Kranjc, vodja Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko v Gozdarskem inštitutu Slovenije.

Število gospodinjstev, ki za ogrevanje in segrevanje sanitarne vode uporabljajo les, iz leta v leto narašča, saj je postala raba lesa za ogrevanje v zadnjih letih cenovno ugodnejša od rabe fosilnih goriv. V te namene porabimo leto več kot 1.400.000 m3 lesa, predvsem lesnih peletov. V primerjavi s prostorom, potrebnim za skladiščenje polen ali sekancev, je za pelete potreben manjši skladiščni prostor, tudi kurilna naprave so sorazmerno majhne, enostavna pa je tudi njihova raba v sobnih pečeh, ki se pogosto uporabljajo kot dopolnilni vir ogrevanja.

Dr. Nike Kranjc je povedala, da so na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli analizo proizvajalcev pelet v Sloveniji, ki je pokazala, da je v letu 2012, v Sloveniji pelete proizvajalo 17 proizvajalcev, proizvedli pa so več kot 90.000 ton pelet. Rezultati analize kakovosti lesnih pelet, ki so jo izvedli vzporedno, so bili zaskrbljujoči. Le slaba petina vzorcev je ustrezala najvišjemu kakovostnemu razredu. Več...

Kakovostna lesna goriva, pravilno uporabljena v sodobnih napravah, zmanjšujejo emisije prašnih delcev in drugih zdravju škodljivih onesnaženj, pa tudi stroške ogrevanja, vzdrževanja ter servisiranja kurilne naprave in dimnika.

Pri kurjenju odsluženega lesa, proizvodov in ostankov iz lesnopredelovalne industrije moramo biti previdni, saj ne sme vsebovati težkih kovin ali halogeniranih organskih sestavin, ki izvirajo iz uporabe lesnih zaščitnih sredstev ali premazov.

Tudi odpadke je, brez izjeme, prepovedano kuriti.

Matjaž Malovrh iz svetovalne mreže ENSVET je povedal, da se nanje obrne ogromno lastnikov predvsem starejših družinskih hiš, ki želijo manjši strošek ogrevanja, zlasti s prehodom na kurilno napravo na lesno biomaso. Povedo jim, da je potrebno preveriti ustreznost izbora takšne naprave glede na okolje oziroma lokacijo stanovanjske stavbe. Izbor tehnologije mora izhajati izključno iz kriterija visoke energijske učinkovitosti naprave in ustreznih okoljskih karakteristik obratovanja. Pri višjem investiranju v takšne sodobne sisteme nam ob ustreznem izboru naprave lahko pomaga tudi nepovratno sofinanciranje. Vgradnjo nove naprave ali zamenjavo iztrošene obstoječe mora načrtovati strokovnjak, ki s korektnim dimenzioniranjem zagotovi, da bo nova kurilna naprava prilagojena potrebam stavbe. V preteklosti so se namreč preveč pogosto uporabljale naprave, ki so lahko s svojo kapaciteto presegale dejanske potrebe stavbe tudi za faktor 2 do 3, kar se je odražalo na slabši energijski učinkovitosti teh sistemov ter na nepotrebnem dodatnem obremenjevanju okolja.

Dodatne informacije

glede priprave lesa kot goriva, izbire kurilnih naprav in kurjenja ipd. je možno dobiti tako neposredno pri proizvajalcih kot tudi v strokovni literaturi, objavah na številnih spletnih straneh itd. Informacije o lastnostih lesa kot goriva, pripravi drv, kurjenje z drvmi v malih kurilnih napravah do 50 kW itd. si lahko preberete tudi na naši spletni strani. Nabor peči, ki so okoljsko sprejemljive, je objavljen na EKO skladu. Nekaj povezav najdete na naslednjih naslovih:

KAKO SE ODLOČITI ZA PRAVEGA PROIZVAJALCA OZIROMA PONUDNIKA PELET
http://www.gozdis.si/raziskovalna-dejavnost/oddelki/oddelek-za-gozdno-tehniko-in-ekonomiko/
https://www.facebook.com/gisgte

  1. Barva pelet ne pove veliko o sami kakovosti pelet.
  2. Edina lastnost, ki jo lahko sami ocenimo, je mehanska obstojnost – delež finega prahu in zdrobljenih pelet na dnu vreče kaže na manjšo mehansko obstojnost pelet.
  3. Oznaka, da ima proizvajalec certifikat (npr. ENplus), zagotavlja, da ima proizvajalec vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti in da je kontroliran s strani neodvisnih institucij. Torej je večja verjetnost, da bo kakovost pelet ustrezala kakovostnem razredu, navedenem na embalaži.
  4. Čeprav ni obvezno navajanje posameznih parametrov kakovosti pelet na embalaži, se odločite raje za ponudnika, ki navaja več osnovnih podatkov, predvsem pa tudi podatek o poreklu pelet in samem proizvajalcu.
  5. Vsi lesni peleti ne glede na drevesno vrsto imajo podobno zgorevalno toploto Hs (prej zgornja kurilna vrednost), kurilnost se razlikuje predvsem zaradi vsebnosti vode. To neposredno dokazuje, da med drevesnimi vrstami ter lesom in skorjo ni pomembnih razlik.
  6. Gostota nasutja je pomembna predvsem zaradi volumna, ki ga zavzemajo 15 kg vreče, saj pomeni nižja gostota nasutja večji volumen 15-kg vreč. In obratno, masa v vreči je lahko nižja od tiste, ki je navedena.
  7. Kakovost pelet naj bo prilagojena zahtevam proizvajalca kotla. V kolikor je zahtevana kakovost pelet A1, potem je smiselno poiskati ponudnika, ki zagotavlja tako kakovost. Najbolj lahko zaupamo tistim, ki imajo s strani neodvisnih inštitucij podeljen certifikat o kakovostnem razredu po evropskem standardih.
  8. Cena ne sme biti glavno oziroma edino vodilo pri nakupu.
  9. Če se odločamo za novega ponudnika pelet, ki ga še ne poznamo, je smiselno najprej preveriti podatke na internetu in nato kupiti manjšo količino pelet ter spremljati delovanje kotla (količina pepela, proizvedena toplota ...) in šele nato kupiti zaloge pelet za daljše obdobje (celo kurilno sezono).
  10. Nabavo pelet za kurilno sezono je smiselno opraviti v spomladanskih mesecih, ko so cene lesnih pelet praviloma najnižje. Povprečna cena 15-kilogramske vreče pelet, vključenih v našo analizo, je bila 3,9 €, pri tem je bila najvišja cena 4,92 €, najnižja pa 3,42 €.

 

Katalog proizvajalcev polen in sekancev

Navodila za pravilno kurjenje

Nasveti za pripravo drv

Zgorevanje lesa v malih kurilnih napravah

Seznam kurilnih naprav za centeralno ogrevanje na lesno biomaso

Obvestilo uporabnikom dimnikarskih storitev: Nov zakon o dimnikarskih storitvah - KLIK Novica - KLIK

EKO DIM d.o.o.

GAČNIKOVA POT 2,
2390 RAVNE NA KOROŠKEM

Brezplačni klici:

Fax: 02 82 20 952
E-mail: info@ekodim.si

Facebook

Več o podjetju

Vloga dimnikarske službe

Izvajanje nadzora nad malimi kurilnimi napravami, odstranjevanja katranskih oblog – čiščenje zaradi zagotavljanja požarne varnosti, varovanje človekovega zdravja, varstvo okolja.

© 2016 EKO DIM d.o.o.